Danes je pepelnica.
Snela sem masko, obrisala make-up in odplaknila pustni vonj ter s tem tudi vonj po moškemu s sebe. Pa tako zapeljivo je dišal po vetru in žvečilnemu gumiju, s katerim je hotel zakriti, da je ravnokar skadil še zadnji WestSilver pred srečanjem. Ve, česa ne maram.
Snela sem masko, obrisala make-up in odplaknila pustni vonj ter s tem tudi vonj po moškemu s sebe. Pa tako zapeljivo je dišal po vetru in žvečilnemu gumiju, s katerim je hotel zakriti, da je ravnokar skadil še zadnji WestSilver pred srečanjem. Ve, česa ne maram.
V soboto sva se srečala, se spogledala in tudi spregovorila par besed.
Pustila sem, da je on prvi prestopil moj intimni pas in me ogovoril. Priznam, da nisem pokazala pretiranega navdušenja in interesa. Še vedno sem čutila tisto užaljenost in zamero, ki jo čuti ženska, ki ne pritegne moške pozornosti, ko jo rabi za hranjenje svojega ega in samozavesti.
A nevarno prhutanje metuljčkov, ki se je spremenilo v topo, sladko in vznemerljivo bolečino tam pod pasom, mi je sporočalo, da se vse požvižga na moj ponos. Telo je odreagiralo kontra psihi. Oh, meso, ki si šibko!
Vsekakor sem si zaželela več, kot pa samo žgečkljiv piš na levem ušesu, ki ga je povzročilo vprašanje: "Hej, bejba, pa kje si kej ti?"
Vsa polna sebe sem mu podarila umetno lep nasmeh in v par kratkih stavkih odgovorila na vprašanje. Odšla sem po svoje, on po svoje. Ukradla sem mu še par pogledov. Jebat ga! Nafutrala sem ego, ko sem si dokazala, da le ni tako zelo brezbrižen.
Opazila sem njegov odhod, pa čeprav sem imela animacije okoli in okoli sebe na pretek.. Nič mi ni ušlo!
Le nadaljni 2 uri, ki sta še manjkali do dneva, sem se prepustila domišljiji in spominom na lanski karneval.
Najbrž sem mu ponovno vzbudila staro zanimanje, da mi je telefon v torek že veselo cingljal. Pustila sem, da je čakal in dočakal.
A nevarno prhutanje metuljčkov, ki se je spremenilo v topo, sladko in vznemerljivo bolečino tam pod pasom, mi je sporočalo, da se vse požvižga na moj ponos. Telo je odreagiralo kontra psihi. Oh, meso, ki si šibko!
Vsekakor sem si zaželela več, kot pa samo žgečkljiv piš na levem ušesu, ki ga je povzročilo vprašanje: "Hej, bejba, pa kje si kej ti?"
Vsa polna sebe sem mu podarila umetno lep nasmeh in v par kratkih stavkih odgovorila na vprašanje. Odšla sem po svoje, on po svoje. Ukradla sem mu še par pogledov. Jebat ga! Nafutrala sem ego, ko sem si dokazala, da le ni tako zelo brezbrižen.
Opazila sem njegov odhod, pa čeprav sem imela animacije okoli in okoli sebe na pretek.. Nič mi ni ušlo!
Le nadaljni 2 uri, ki sta še manjkali do dneva, sem se prepustila domišljiji in spominom na lanski karneval.
Najbrž sem mu ponovno vzbudila staro zanimanje, da mi je telefon v torek že veselo cingljal. Pustila sem, da je čakal in dočakal.
Prej, ko je odšel, me je utišal s poljubom. Nisem se umaknila, nisem obrnila glave stran. Z jezikom sem pobožala njegovega, okusila njegovo spodnjo ustinco, rahlo ugriznila in ga objela.
Res sem bila vesela, da sem ga videla. Po dolgem času sem lahko nekoga poljubila, ne da bi ob tem občutila neugodje in željo po pobegu.
Sam poljub je po mojem mnenju vrhunec intimnega dogajanja med dvema. Tudi seks nima take čustvene vrednosti in nabitosti. Lahko se mirno obrneš stran, poiščeš položaj iz katerega izvlečeš največ užitka in odideš stran. Da, lahko. Nagon, strast in nič drugega. O, ja. Lahko.
Poljub pa te sooči s sočlovekom iz oči v oči, čutiš kako se njegova sapa meša s tvojo, kako ustnice drsijo po licu do tvojih ustinc in kako se jezik ovlaži od pričakovanja. Takrat nastopi najbolj ranljiv trenutek.
In dopustila sem si biti zopet ranljiva. Zaljubljenost ali ljubezen nista nujno povezana s tem. Bom rekla, da je pa všečnost. Simpatičnost. Potem vse to zraste do tistega na črko L. Ali pa lepo ostane tam, kjer mora biti. Samo pri všečnosti.
Res sem bila vesela, da sem ga videla. Po dolgem času sem lahko nekoga poljubila, ne da bi ob tem občutila neugodje in željo po pobegu.
Sam poljub je po mojem mnenju vrhunec intimnega dogajanja med dvema. Tudi seks nima take čustvene vrednosti in nabitosti. Lahko se mirno obrneš stran, poiščeš položaj iz katerega izvlečeš največ užitka in odideš stran. Da, lahko. Nagon, strast in nič drugega. O, ja. Lahko.
Poljub pa te sooči s sočlovekom iz oči v oči, čutiš kako se njegova sapa meša s tvojo, kako ustnice drsijo po licu do tvojih ustinc in kako se jezik ovlaži od pričakovanja. Takrat nastopi najbolj ranljiv trenutek.
In dopustila sem si biti zopet ranljiva. Zaljubljenost ali ljubezen nista nujno povezana s tem. Bom rekla, da je pa všečnost. Simpatičnost. Potem vse to zraste do tistega na črko L. Ali pa lepo ostane tam, kjer mora biti. Samo pri všečnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar