Če sem malo provokativna- le na kaj bi vsak pomislil ob tem stavku?! Priznam, jaz bi na 'tisto' reč. Na tisto reč, o kateri se ne govori nikoli naravnost, vedno v prispodobah, po ovinkih. Na tisto reč, ki je neizpeta tema vseh kofetov s prijateljicami in hvalisanja ob kar nekaj popitih vrčkov piva v klapi močnejšega spola.
Pa ni to to. Razočaran/a? Sigurno ne prvič ne zadnjič.
Danes je bilo zame prvič, da sem kliknila na Blogger in si ustvarila svoj blog.
Kaj me je sploh vzpodbudilo, da se spotikam in rijem na veliko na tem terenu?
Nekaj srčnih 'izlivov' na Facebooku, ki morda res ni primeren za take zadeve in nekaj ugodnih komentarjev in pohval. Hja, sem pač nečimrna. In sm pustila, da s tem hranim lasten ego (ki je vsaj tako lačen kot moje telo). In če mi to uspe vsaj približno toliko spodobno, da bom z izgledom in vsebino ugodila svojim perfekcionističnim standardom, grem takoj po pivo v hladilnik in si sama sebi nazdravim.
In kaj še?
Da sem ničkolikokrat nasedla maski takoimenovanega prijateljstva. Tudi sama nisem najbolj brilijantna prijateljica in vsakič, ko se brusi jezike na osebi, ki ni prisotna zraven, imam slabo vest. Ampak... Nimam pa moči, da bi se temu uprla, šla stran ali pa celo, da ne bi občutila kanček slasti ob metanju besednega blata v drugega. Boli pa, ko si sam na tapeti in vate leti sočno, cinično, okrogovinkasto, črno in do srca segajoče blato. In kot nalašč nimaš Vanisha pri roki, da bi to hitro opral in se to začne sušiti in zajedati v vse pore življenja. Kot da me ne bi izučilo, da ljudje dejansko puščajo, da iz njih gre tisto slabo in se spuščajo na tak nivo.
Osel gre 1x na led, jaz pa X-tič!
Ampak... Ne bom se spuščala na ta nivo. Res ne.
Besede so lahko najhujše blato, ki te lahko pogoltne vase in tako zlepa ne spoznaš lepote pod to umazanijo. Kar nekaj takega blata je ratalo na mojem vrtičku. Probala bom izumiti izsuševalno napravo, da se blato ne bo delalo. Mogoče je blog sestavni del te izsuševalnice.
In evo- to je moja izguba nedolžnosti. Blogerstvo. Če bo pa luna ugodna, bom mogoče kdaj spregovorila o 'tistem' prvič. Oh, ja, medicinke smo pač 'gajstne' in dežurni dnevi so še kako dolgi ...=)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar