Končno! Ta doooolg dopust. Dobrih 14 dni bom lahko spala toliko časa, kot mi bo dopuščal mehur. Potem bom pila kavo do ohoholala, jedla pašto 3x dan, pasla poglede na zapečenih Latinotih, brez slabe vesti naročila 'un'altra birra grande, prego', uživala v daljših nočeh, poskušala posnemati Monico Bellucci (skupnega imava samo barvo oči in tu se res vse konča, pa čeprav bi si želela še kaj... ) in si v tem alter egu naročila 'gin-tonica con giaccio e limone' in ko si bom hotela prižgati čik, bi okoli mene privrelo 7 tipčkov z vžigalicami in vžigalniki... Yes, my ass!
Ne znam se drugače bolj primerno izraziti. Plan je sparel kot para iz ekonom lonca in moja 'jajca', da pa spet nekam odfrčim, zakrknil do neužitnega.
Jaz sem pa po moje dajala tak vtis, da mi je najmanj poginil pajek, ki mi v sobi pridno pleni komarje. Z nadvse dolgim ksihtom sem morila celo familijo, ubogljivo hodila na vse obiske, za katere drugače nimam časa, barvala kozolec, obrezovala 'frašje' (grmičevje) okoli bajte, pisala že zdavnaj obljubljena navodila za delo (prekoračila sem rok za kake 3 mesece, ups!), brala knjige, ki so v planu že kakih 5 let, da jih degustiram in strgala 'zakrknjena neužitna jajca' iz stropa. V tem času strganja sem do fula izkoristila Tadejin in Simonov bon za mojo 30ko. Dokumentarec je na FBju. Bilo je... Vsekakor za ponovit!
In me je zamikalo, da bi se še en pikič šla namakat (očitno jajca le niso bile tako zelo neužitne in Tadejin in Simonov bon zelo uporaben, v vseh pogledih!). Za meni tako ljubo morje, je bilo kar malo hladno. Ne bi rada volka staknila, ki me bo grizel v ta zadnjo plat, o, to pa ne! Svojo plat in še mičkeno gor in dol in levo in desno od nje, imam precej rada in ta svoj predel res cenim. In malo poguglam za toplicami. Vmes pa še kukam malo na morčka. Iz ekrana kar kričijo rdeče obarvane akcije in super ponudbe in sanjske počitnice in ne spreglejte in kup srčkov in tretmajev in razvajanj... Seveda vse za 2 oz. par. Ne bi o tem, da je moj nos skoraj spominjal na posušeno kumaro, ki jo mama Vida na vrtu spregleda, tako se je povesil. Ja, o.k., samska sem. A je kje kaj po moji meri ali sem pač odrinjena nekam ob rob zaradi dejstva, da nimam para. Saj bi želela, da bi bilo kaj drugače, ampak ni vse od mene odvisno... Kličem, povprašujem in- Ja, gospa, če ste pa sami, boste morali doplačati toliko in toliko. Ja veste, to je pa res ponudba za par... To pa za vas sploh ne pride v poštev, ker nimate otrok...
Ja, o.k., nisem poročena, ne zaročena, ne v vezi, niti v statusu 'zakomplicirano'... A enoposteljnih sob sploh ne poznate? Neeee, samo zakonske. In če že, je cena skoraj ista kot za 2.
Potovanje ne pride vpoštev, ker rabim res samo vikend ali kvečjemu par dni. In ta vikend potem tudi ne pride vpoštev, ker pojemo in nas pol fali in ne morem zaj@!#! cel zbor... Ajde, Tadejka, prekliči in pozabi.
Samska si, voziš 10 let staro Corso, živiš pri starših, imaš 'kup kamenja pod novo streho' in na sveže pobarvan kozolec, 10-ga si dobila nakazano plačo, ampak prvič v življenju so ti drugi nalakirali nohte in drugič te je zmasirala profesionalka (napredujem!), vaga ti pa že nekaj let vztrajno kaže 3 cifre (pustmo stat decimalke). Sprijazni se z branjem knjig do penzije, cmeraj in smili se sama sebi in vadi plezanje na drevo. Itak te ne bo nobeno zdržalo!
Ampak ne... Tctctctctc... Moj karakter in tista 'jajca', ki so dajala videz zakrknjenosti in neužitnosti mi ne dajo miru. Našla sem nekaj po svoji meri, po meri medicinkinega tokvina (denarnice) in nekaj, da dejstvo samskosti in ne-materinstva ni bilo čudno in neizpeljivo. Kako sem to našla... Druga zgodba. In se res rajsko oddiham.
Spet sama. Pa mi ni nič hudega. Zopet so mi vsi natakarji na voljo in full ustrežljivi, vztrajno hranim svoj ego z besedami 'jaz pa sama nisem še na kavo šla, kaj šele na dopust!' in pogledi, ki sporočajo, da pa 'mam jajca', in počnem, kar mi v tistem trenutku zapaše. Bakice kar same pridejo k meni in govorimo o vremenu, tegobah in družinah. Bojim se le dejstva, da se bom razvadila in navadila na to svoje stanje in tako dvignila neke navidezne standarde v moji betici, da ne bom nobenega več spustila v svojo dnevno sobo....
Pa tudi samski dopust ni tako zelo idealen.
Zvečer gledaš Usodno vino sam in ga tudi sam daješ na zob. Tako vino je vsekakor dosti bolj kislo.
Ker nimaš nobenega za pogovor, pišeš blog o nekih zakrknjenih jajcih in se trudiš biti pameten in duhovit.
In če ne drugega, nimaš nikogar, ki bi ti namazal hrbet s faktorjem 30 in bi lahko nocoj pekli jajca na njem.
Le zakaj mi hodijo jajca po glavi?!?
Ni komentarjev:
Objavite komentar