Najdražja moja!
Za lastno srečo si odgovorna sama. Vse niti so v tvojih rokah. Nobeden ti tega ne bo prinesel na pladnju, dokler ne ponotranjiš sebe, svoje vrednosti, lepote, pa tudi strahov, slabosti in napak. Vse to si ti in je del tebe. Ostala bitja so samo pomočniki in učitelji, glavno akcijo pa vedno izpelješ sama.
O tem pišejo knjige, o tem govorijo strokovnjaki. Najboljši pisatelj in učitelj je pa Življenje samo.
In včasih ti je zelo težko biti sama, ker se enostavno ne prenašaš. Ampak to, kar vidiš, občutiš, to kar si, je vse, kar je res in edino tvoje. In tvoja svetloba in tvoja tema. In svobodna volja, da izbiraš, kaj in kako boš. In zraven kup okoliščin, ki vplivajo na to. Verjetno ti bo še hudo in mogoče boš velikokrat na samem jokala.
Vedno pa pojdi tja, kamor te vodi srce. S sabo pa le vzemi stekleničko kmečko- podkrajsko-neandertalske-medicinske pameti. Verjetno te bo kdaj kaj tudi bolelo, bilo zlomljeno, poškodovano. Predvsem srce in duša. Včasih tudi telo. Pa saj si medicinska sestra. Se boš pocelila. Saj to znaš!
Če se ti pa kdaj zgodi, da greš med zidarje (vem, da ti mešanje malte gre dobro od rok in te imam že dalj časa na sumu)... Prej, kot zapreš vsa vrata in dokončno zazidaš vse portone in postaviš 47 škarp okrog sebe, se spomni, da nisi niti P od Pike Nogavičke in ne moreš biti vsem všeč. Dam ti pa en nasvet: Zaskuzbuh, pusti odprtino za okno, da se ne zadušiš z lastnim smradom!
Rada te imam in sva na vezi!
Tadeja
Ni komentarjev:
Objavite komentar