Dragi Karlo!
Danes (t.j. 30.12.2018) postajam tvoja botrica. Kumica. Saj ne vem, ali naj tvoja starša odpeljem na posvet v kako posvetovalnico in učilnico za odgovorne starše ali kaj naj storim z njima, ker sta ti izbrala najbolj blesavo, smotano in neuravnovešeno botro. Okej, šalo na stran ( je pa v tej šali ogromno resnice).
S tem, ko sta me prosila, da naj bom tvoja botra, sta mi dodelila meni osebno neizmerno čast in tudi odgovornost. Ker… Biti boter zame ne pomeni, da ti za krst kupim zlato verižico ali zapestnico, se fotografiram s tabo, pojem slavnostno krstno kosilo ali pa da ti za rojstni dan kupim kolo ali nove hlače in te sem ter tja obiščem in ti prinesem Kinder jajček. Ja, tudi to, ampak v prvi vrsti moram biti tvoja trdna opora, duhovna zaslomba in zavetje, ko ti bojo življenjski viharji skušali spodnesti tla pod nogami. Biti moram tvoja prijateljica. Z velikim P.
To je pa velika in sploh ne tako lahka naloga, sploh za osebo, kot sem jaz... Za osebo, ki včasih pozabi, da je odrasla in se obnaša kot kaka najstnica.
Ob tej nalogi bom pa morala postati po eni strani malce bolj velika, odrasla in piko bolj odgovorna.
Mali veliki mož, prosim te, da mi pri tem tudi ti pomagaš in me vodiš!
Imaš zlata starša in družino, ki ti bodo v težkih trenutkih stali ob strani, te podpirali, spodbujali in pomagali na vsakem tvojem koraku. Zaupan si jim bil v varstvo in verjemi, da tako zaželjenega, ljubljenega in težko pričakovanega bitja ne poznam…
Koliko ljubezni, molitev, upanj, solz, želja in pričakovanj se je ob tvojem prihodu v sobotni noči 13.oktobra izlilo v srečo neizmerljivih razsežnosti! Bila je in ostaja otipljiva!
Počaščena sem, da sem tudi sama del tega in da so me tvoji in navsezadnje tudi ti, od prvega dne sprejeli za svojo. In tako jaz sprejemam tudi tebe za 'malo' mojega. V meni si zbudil neka čustva, ki so mi bila do sedaj popolnoma neznana. Odprl si neka nova vrata in odprl pogled na nek drug svet. In ti občutki so mi všeč. Zelo.
Koliko ljubezni, molitev, upanj, solz, želja in pričakovanj se je ob tvojem prihodu v sobotni noči 13.oktobra izlilo v srečo neizmerljivih razsežnosti! Bila je in ostaja otipljiva!
Počaščena sem, da sem tudi sama del tega in da so me tvoji in navsezadnje tudi ti, od prvega dne sprejeli za svojo. In tako jaz sprejemam tudi tebe za 'malo' mojega. V meni si zbudil neka čustva, ki so mi bila do sedaj popolnoma neznana. Odprl si neka nova vrata in odprl pogled na nek drug svet. In ti občutki so mi všeč. Zelo.
Res nimam veliko, a obljubim ti, da bom v prvi vrsti molila zate. Šla bova skupaj k maši, ampak po maši pa te peljem na pivo (ko boš 15, a je prav, mama in tata?). Obljubim ti, da ti bom namazala odrgnjeno koleno z Bepanthenom, ko boš padel s kolesa in ti dovolila, da mi ti namažeš moj novi tatto s to isto kremo. Res je, da ti bom namesto uspavanke pela Sweet child o'mine od Gunsov in namesto risank bova gledala po TV koncert od Stonesov. Tistega s Kube. Pač sem in bom tista čudna teta, ki pa ima tebe in tvojo družino neizmerno rada!
Dragi, najdražji Karlo- naj ti bo na tvoji poti v življenju lepo! Nikoli ne nehaj upati, sanjati in ljubiti! Hodi z visoko dvignjeno glavo in ostani vedno TI! Ko pa se na tej poti izgubiš, padeš, ali počutiš sam- tedaj naj ti bomo mi vsi, ki te imamo resnično radi, varen pristan!
Tvoja botra Tadeja
