Poletje je tu. Presenetilo me je v vsej svoji silovitosti, s prevročo temperaturo, lastovkami, črički, vonjem po pokošeni travi, s skledo češenj in dišečimi marelicami ter neodločenostjo, kam na dopust, ko pa že vsi to vejo in imajo izbrano destinacijo rezervirano že od februarja.
Kaj se je zgodilo s pomladjo?! Skoraj je nisem opazila. Preveč sem bila okupirana s sabo in predvsem z ljudmi okoli sebe. Zaenkrat sem zaprla v kletko vse v meni prebujajoče metulje, ptičke in črvičke. Pustila sem, da se osvežilni sokovi in tekočine posušijo ter neuporabljeni izhlapijo v krog letnih časov.
Odločila sem se uresničiti nekoč potihoma izrečeno otroško željo. Kupila sem si staro hišo na robu gozda ter skoraj hektar zemlje okoli nje. Včasih, ko gledam ta MOJ 'kup kamenja pod novo streho', se sprašujem, kje sem pustila vso razsodnost in pamet. Lahko bi za te evre letela na Kubo, šla v šoping v NY, ali pa k Boštjanu v Melbourne na kufe. Lahko bi imela novega BMWja in bi se resda za vsak servis skoraj morala zakreditirat. Pa... To je moj LASTEN dom. Pa čeprav je kamenje staro 200 let in se lesena tla majejo pod mojo težo. Počasi mu bom dala svojo obliko in ureditev, dušo pa tako ali tako že ima. Jaz za šporgertom na drva in bakrenim kotlom v katerem bo brbotala polenta, bom samo pika na i. Pa tudi od zoca zapacana emajlirana džezva s pikami, v kateri bo ravno zavrela voda za kufe za ravnokar prihajajoče obiske ne bo manjkala. Zato ne mislim rušiti. Tisti, ki pametuje, pa naj mi raje kot z besedičenjem, pomaga pri premetavanju kamna in strganju ometa z zidov ali mi pa v soboto po 18h popoldne na št. 98 prinese hladno pivo.
Preživela sem tudi zdravniški pregled, tehtanje in računanje ITMja. Ne bi poudarjala, da sem takoj, ko sem prišla iz poliklinike ven, letela v Hofer po sladoled in rogljičke. Praznovalo se je ta dan na veliko... CINDI šola za hujšanje pa lahko tako še malo počaka...
In... Po 1.maju se mi je dobesedno zlomil stol pod ritjo in skoraj sem odprtih ust obsedela na svoji presveti zadnji plati... Anita nas zaradi službe drugje zapušča. Kako? Zakaj? Kje? Kdaj? Naša Anitka? Firštica? Ma za cele Fužine vprašanj, odgovori pa nadvse jasni in preprosti.
-Ko si naveličan vsega in vseh, ko se ti zdi vse zavoženo in brez haska, ko boli... Potem se je najboljše umakniti.
-Ko si naveličan vsega in vseh, ko se ti zdi vse zavoženo in brez haska, ko boli... Potem se je najboljše umakniti.
-Neee, stara, ne razumem! Pa daaaj, bori se, zbudi Sančo Pansa in pojdita skupaj v boj... To si ti, pa ne boš kar obmolknila in vrgla puške v koruzo!'
-Ne gre več. Ne (z)morem(o).
-Ne gre več. Ne (z)morem(o).
Ne bom več vrtala dalje. Odločitev je padla, pogodba se pripravlja in čaka na podpis. Odhaja še ena. Mogoče za koga res samo številka, vem pa, da za veliko nas sodelavcev ena in edina-sestra Anita.
Anita, ki se je na naših tako opevanih stopnicah, smejala na ves glas, da ti je polepšala trenutke celo med opravljanjem fizioloških potreb (naš WC je obrnjen na to stran). Ki je organizirala najboljše bowlinge in piknike. Ki nas je stalno posedala na rit s svojo iskrenostjo in pronicljivostjo. Ki je lahko- še v baraki in sedaj v lušnem stanovanju- napravila najboljše tople sendviče in sva ob paketu koka-kole lahko klepetali do zgodnjih jutranjih ur. Ki se je zgražala nad mojimi 'zmenki' in vsemi dogodivščinami, ki so jih spremljale. Ki je v ekipo vedno nosila dobro voljo, optimizem in smeh. Ne smeh. Krohotanje. Da te je bolel trebuh od smejanja in so sosede že ob 7h zjutraj prišle prosit, naj vendarle zapremo vrata, ker se nas sliši po celi hiši. Ki nam je rojstne dneve lepšala in presenečala z najokusnejšimi in najizvirnejšimi tortami. Ki je ob 24h ponoči v Umagu iskala 'groblje'. Ki je v vsej zmešnjavi in obilici dela znala poiskati ta pravi trenutek za odmor. Povabilo 'Pejd, gremo enga pržgat' je bilo vedno izrečeno takrat, ko si to najbolj rabil. Ki je s svojo preprosto, pridno, iskreno in pozitivno naravo iz še tako resne situacije znala izvleči najboljše in s tem marsikateremu pacientu(ki so jo, MMG, zelo pogrešali, če ja bila vikend prosta) in marsikateremu sodelavcu naredila dan, teden, mesec in ja, tudi leta na Japljevi 2, znosnejša in svetlejša...
Anita, ki se je na naših tako opevanih stopnicah, smejala na ves glas, da ti je polepšala trenutke celo med opravljanjem fizioloških potreb (naš WC je obrnjen na to stran). Ki je organizirala najboljše bowlinge in piknike. Ki nas je stalno posedala na rit s svojo iskrenostjo in pronicljivostjo. Ki je lahko- še v baraki in sedaj v lušnem stanovanju- napravila najboljše tople sendviče in sva ob paketu koka-kole lahko klepetali do zgodnjih jutranjih ur. Ki se je zgražala nad mojimi 'zmenki' in vsemi dogodivščinami, ki so jih spremljale. Ki je v ekipo vedno nosila dobro voljo, optimizem in smeh. Ne smeh. Krohotanje. Da te je bolel trebuh od smejanja in so sosede že ob 7h zjutraj prišle prosit, naj vendarle zapremo vrata, ker se nas sliši po celi hiši. Ki nam je rojstne dneve lepšala in presenečala z najokusnejšimi in najizvirnejšimi tortami. Ki je ob 24h ponoči v Umagu iskala 'groblje'. Ki je v vsej zmešnjavi in obilici dela znala poiskati ta pravi trenutek za odmor. Povabilo 'Pejd, gremo enga pržgat' je bilo vedno izrečeno takrat, ko si to najbolj rabil. Ki je s svojo preprosto, pridno, iskreno in pozitivno naravo iz še tako resne situacije znala izvleči najboljše in s tem marsikateremu pacientu(ki so jo, MMG, zelo pogrešali, če ja bila vikend prosta) in marsikateremu sodelavcu naredila dan, teden, mesec in ja, tudi leta na Japljevi 2, znosnejša in svetlejša...
Ta Anita odhaja. Skupaj smo se jokali, ko sta se z Drillom X-tič pustila in spet sem si skoraj trtico odlomila, ko sem izvedela, da se bosta po eni izmed resnejših ločitev pa kar poročila. Potem je moja rit s5 trpela, ko mi je bila dodeljena vloga družice na njeni poroki. Vraga! Hvala Bogu za Katjino takrat še bijondasto (hec!) inteligenco in GoogleTranslate. Stavek -
Može, da vam ubodem ovu ružu v haljino? nas je vse tri slovenske 'Micike' v Divljih vodah rešil pred skorajšnjo utopitvijo.
Spominov je ogromnooooo. 99,9% je samih čudovitih, smešnih, glasno-smejalnih in pozitivnih.
Bili smo družina. Prijateljske sestre in tudi bratje.
Vsak otrok pa 1x odleti iz gnezda, da si poišče boljše pogoje, mehkejši kruh in tudi nove prijatelje. In tako je prav. Doma pa ga čakajo odprta vrata....
Može, da vam ubodem ovu ružu v haljino? nas je vse tri slovenske 'Micike' v Divljih vodah rešil pred skorajšnjo utopitvijo.
Spominov je ogromnooooo. 99,9% je samih čudovitih, smešnih, glasno-smejalnih in pozitivnih.
Bili smo družina. Prijateljske sestre in tudi bratje.
Vsak otrok pa 1x odleti iz gnezda, da si poišče boljše pogoje, mehkejši kruh in tudi nove prijatelje. In tako je prav. Doma pa ga čakajo odprta vrata....
In vsak spomin je kot tetovaža. Sam se odločiš kakšen bo motiv in kam se bo zapičila igla. Veliko vbodov je potrebnih, da nastane lepa slika. Seveda pa zna tudi boleti in mestoma krvaveti. Vse skupaj je potrebno skrbno negovati. In ja, sčasoma slika malce tudi zbledi. To je povsem normalno. Bistveno pa je, da ostane za vedno! Nosiš jo s sabo in je del tebe. Mogoče se kdo odloči, da jo zamenja, prekrije ali celo da odstraniti. Ampak to je samo njegov problem. Ljudje se spreminjamo in zaradi modne muhe, prigovarjanja drugih ali lastne kaprice res ni nobene potrebe, da namesto čudovite slike in umetnine, tetovaža (p)ostane samo madež ali brazgotina!
Draga Anita!
Si ena izmed najlepših tetovaž, ki je že 6 let vtetovirana v moje in tudi marsikatero drugo srce, ki utripa na KOGE. Pogrešali te bomo vsak dan sproti in še dolgo časa se nam bo zdelo, da si samo na enem dolgem dopustu in da se bo kaj kmalu oglasil tvoj smeh iz stopnic.
Nočne vsekakor ne bodo več tako kratkočasne, 12 urni vikendi bodo dolgi kot ponedeljek.
Na OI-ju najdi ogromno novih prijateljev in pacientom še naprej nosi svetlobo in upanje! Ohrani optimizem in zvonki smeh ter vsem v tvoji novi ekipi dokazuj in potrjuj, da se le z ekipnim duhom in ekipnim delom lahko premikajo najmanj omare, hladilniki, ta težke postelje in navsezadnje lahko tudi gore.
Pri tem naj te nikoli nič ne uščipne v križu, na bolniško pa pojdi samo kot predpriprava na porodniško!
Ponovno ulovi svojo srečo in nasmeh ter ju še naprej nesebično deli naprej! Pogrešali te bomo in... Ja, itak- RADI TE IMAMOOOOO!
